Desne vlade imajo prevelika jajca, leve pa premajhna
… sem uradnik s skoraj 25-letnim stažem v državni upravi. Lahko verjamete, da sem v tem času doživel in videl že marsikaj. Leve in desne vlade se sicer v določeni meri razlikujejo med seboj.
Desne vlade so bolj delovno vnete, vendar skušajo pogosto preveč na silo posegati v od levice okupirane podsisteme, preveč ihtavo čez noč dosegati premalo domišljene rešitve, večinoma med uradništvom vzbujajo precej nemira. Vendar so po navadi bolj dobronamerne, zadnje čase celo bolj kadrovsko kompetentne. Leve vlade so “stopicajoče”, lene, moč odločanja je pogosto zunaj, branijo svoje podsisteme (status quo) in so visoko pragmatične (ne zapenjajo, če to škodi generalnemu interesu po ohranjanju moči). Ključna ločnica, v enem stavku, je ta, da imajo desne vlade “prevelika jajca”, leve pa premajhna.
Tokratna vlada je zgodba zase. Zaznamuje jo kombinacija popolne strateške izgubljenosti in kadrovske bede. Prav strašljivo je gledati sicer čisto prijazne državne sekretarje, ki še nikoli prej niso bili niti na enem uradniškem sestanku, saj so prej delali recimo v ordinaciji. Kot bi mene dali trenirati Los Angeles Lakerse. Situacija je šla čez vse meje, saj ta kombinacija daje zagon uradništvu, ki ima svoje agende ter daje signal interesnim skupinam, da je vlada šibka in da je pripravljena ob najmanjšem uporu čez noč preoblikovati odločitve. Ta kaos je postal nevzdržen. V našem sektorju, kjer je pred dvema letoma veljal optimizem po res kar grobem obdobju zadnje Janševe vlade, danes celo največji levičarji zgolj zavijajo z očmi in čakajo boljše čase.
V tej zmešnjavi lahko kar jasno vidimo tri strategije treh koalicijskih partneric.
=> Svobodnjaki so kot razpuščena vojska in iščejo trenutno zadovoljstvo in kratkoročne koristi. Ministrica Stojmenova Duh je tipični primer. Ob tem, ko smo pred tektonskimi premiki, ki jih prinaša UI, digitalizacija življenja, prilagajanje podsistemov virtualizaciji, izzivi kibernetske varnosti ipd., se ministrstvo ukvarja z ženskami v znanosti in sovražnim govorom. Vprašajte kakšnega uradnika iz direktorata za digitalno družbo. Hkrati pa se seveda prvenstveno aktivirajo tam, kjer je prost denar, ne problemi. Poglejte malo, komu delijo denar na terenu (namig: javni razpis za digitalno preobrazbo NVO – stanje recimo v Radovljici).
=> SD-jevci so čisti zmagovalci, saj v zadnjih vladah edini obvladajo posel. Imajo konkurenčno prednost, saj imajo močne mreže in od prvega dne (ko se drugi sestavljajo in so evforični) vedo, kako se zadev lotiti. Organizirani so že skoraj kot “hudodelska združba”. Vsebinski cilji jih ne zanimajo, so bolj za krinko. Njihove lovke niso samo na investicijah in velikih subvencijskih shemah na MGTš , temveč dobro obvladajo tudi “cuzanje”, ki je po navadi pod radarjem. Recimo denar za znanstveno-raziskovalno dejavnost, preko katerega napajajo svoje akademske kroge. š ifra: š tromajer.
=> Levica ima zelo jasno strategijo vpenjanja v državne strukture, saj so do sedaj bili zunaj. Na polno zaposlujejo (za nedoločen čas), zadovoljijo se z manjšimi bonbončki in so zato pod radarjem. Gre v glavnem za polno nesposobne posameznike, ki ne samo, da ničesar ne prispevajo, temveč obremenjujejo tudi tiste uradnike, ki delajo, saj v glavnem potrebujejo asistenco.
Če želite, vam še kakšno zgodbo napišem. Lep pozdrav in nadaljujete s svojim delom, če že druge institucije mižijo. š . š . W.
(Pošiljatelj je znan avtorju tvita)
