Kot lahko beremo v današnjem Dnevniku in drugih, ki povzemajo to poročanje o domnevnih spolnih zlorabah v Konjeniškem klubu Velenje, kar bi se naj dogajalo več deset let že. Ve kdo kaj več. Si katera želi olajšati dušo. Pa lepo prosim bodite spištljivi, a kritični.
6 Answers
Vse, kar bom kot dolgoletna članica, ki je tam sicer že kar nekaj let ni, rekla, je, da je vse v članku resnično. Pravzaprav članek po moji izkušnji precej omili ves horror show v velenjskem konjeniškem klubu. Žrtve psihičnega nasilja namreč niso bile samo punce, ki so bile v intimnih odnosu, niti se to nasilje ni pokazalo šele, ko so želele oditi. Manipulacije, laži, ustvarjanje konfliktov in grožnje, ki so sledile razkritju resnice, so bili tam vsakdanjost…
Žal pa se pravi obrazi navadno ne pokažejo takoj … Glavni trener na prvi vtis deluje izjemno simpatičen, sposoben in dobrosrčen človek, zato mu starši praviloma zelo hitro zaupajo. In ravno zato je tako težko verjeti, da se za tem skriva tudi druga plat. Ker je do tebe prijazen, si težko predstavljaš, da so izkušnje punc z njim lahko povsem drugačne.
Zato… Ko se ena generacija punc končno reši in odide, pridejo nove. Znova z zaupanjem, znova z občutkom, da se njim kaj takega ne more zgoditi. In znova poslušamo: »Tega od njega nikakor ne bi pričakovala.« Dokler žrtev ni punca sama ali pa njena hči. Takrat žal tudi zgodbe vseh deklet pred njo dobijo povsem drug pomen. In krog se ponovi.
Skratka, horror show. Na podlagi svojih izkušenj vsem, ki želite obvarovati svoje psihično in čustveno zdravje ali zdravje svojih otrok, svetujem velik obvoz. Ni vse zlato, kar se sveti. Vsi smo dolgo, dolgo čakali, da bo nekdo dovolj pogumen, da o tem spregovori. Ponosni na novo generacijo. 🙂