Gledam snoč RTV in Ministrstvo pravi, da gre sistem dolgotrajne oskrbe v pravo smer – enotne cene, bolj pregledno, pravično, brez doplačil za uporabnike. Super! Ampak številke ne držijo vode. Stroški naj bi bili prenizko ocenjeni, razlike med izvajalci pa gromozanske.
V eni občini ura pomoči stane 3 €, v drugi skoraj 12. In to za isto storitev. Kako to? Ministrstvo pravi, da bo raziskalo. Medtem pa občine že zdaj iščejo izvajalce, sestavljajo ekipe in pripravljajo teren – brez jasnih odgovorov, koliko jih bo to na koncu stalo.
Zdi se, da država riše sheme, občine pa naj to kar same “nekako” spravijo v življenje. In hitro, ker se reforma že uvaja.
Dolgotrajna oskrba je res potrebna in vsi si želimo, da bi delovala. Ampak a ne bi bilo bolj pošteno, da se najprej razčistijo osnovne stvari – kdo, kaj, koliko?
A je to samo še ena zgodba, kjer država obljublja, občine pa spet plačujejo?
