Kako veš kaj sem počela v mladosti?
Najbolj plitek odgovor je, preseli se. Ker to je res čist simpl.
Ljudje ki desetletja živimo v mestu, verjemi, da sno se zelo prilagodili. Povečanem prometu, priseljencem, hrupu…
Pa vendar, zakaj bi se vedno prilagajali mi? Mi se bomo umikali in parkirali stran od svojih bivališč, da se boste lahko obiskovalci pripeljali do vrat kafica, trgovine, knjižnice… Mi bomo lepo tiho, ko se sredi tedna zbirajo moški v kaficu in se derejo na vso moč se po zaprtju lokala. Razumem vikend. Pa se to na nekem kulturnem nivoju.
Mi bomo tiho, ko prihajajo živet v mesto ljudje, ki ne vedo kako je živet v skupnosti. Ki ne vedo kaj je hišni red in mir, kam se odlagajo smeti in kako se odlagajo.
Ja, mi bomo vse to tiho pozirali.
Seveda da se zavedamo, da živeti v mestu ni isto kot na vasi. Seveda. Ampak ko grem jaz v gozd, ne parkiram nekomu na njegovem dovozu ta čas. In se ne derem pod njegovim oknom ob enajstih zvečer. Ne, ker to se ne sme. Samo v mestu se lahko to počne.
Zato pa smo kjer smo. Ker vsi tiho gledamo / te stran. In zamahnemo z roko je pac tako. In potem se čudimo, kam gre ta svet. Ker si pozameszniki ali oa že kar velika večina družbe dovoli početi kar jim je volja.