Najverjetneje ni več nikogar, ki ni slišal za prihajajoči davek na premoženje.Manj pa nas je razmišljalo o tem, za kaj gre. Moje razmišljanje gre v tej smeri. Država mi dovoljuje imeti lastnino, ki sem jo podedoval ali kupil sebi ali svoji družini. Za to dovoljenje bom moral državi plačati določeno odškodnino – davek, če želim ostati lastnik tega premoženja.Lahko se zgodi, da ta, sedaj še moja , lastnina ne bo več moja. In naprej, kar je ugotovil Klaus Švab- to je uvod v to, da ne bomo več lastniki in bomo srečni. To je novi globalni komunizem, v katerem država postaja lastnik vsega tako, da odvzema lastnino svojim državljanom. To je prisila – načrt, da postane vse državno. Prikrito prehajamo v nov družbeni red.
8 Answers
Če bi ljudje znali pogledati na vse to malo širše, in ne tako sebično, bi bilo malo drugače.
Preprosto je: Veliko milijard ljudi je na svetu. Čez 8 milijard nas je. Ali veste, da si vsi ti ljudje ne morejo privoščiti lastnega doma? Tudi če bi materialno zmogli, pa ne bi zmogli prostorsko. Saj večina kopnega ni primernega za gradnjo. Kje bi pa potem pridelovali hrano?
Že če pogledam lokalno: Veliko poslovnih prostorov v Velenjki, v centru Nova, in še marsikje je praznih. Pa to ni prav. Kot tudi ni prav, da so stanovanja prazna, ljudje bi jih kupili, ali najeli. Seveda ne pod oderuškimi pogoji.
Zato je pravilno, da se ta beton spravi na tržišče. To pa lahko dosežemo le z obdavčitvijo praznih stanovanj, in tudi lokalov. Žal večina ljudi ukrepa le, ko jih faše po denarnici.
Sicer pa: Od kod pravica nekaterim, da uzurpirajo zemljišča z gradnjo, ki potem stoji prazna, neizkoriščena? Naj si zgradi, kolikor potrebuje zase, in za svojo družino.
