Revščina med slovenskimi upokojenci skoraj dvakrat višja od povprečja EU Vsak četrti slovenski upokojenec živi pod pragom tveganja revščine, med tistimi, ki so ostali sami, pa ta delež preseže polovico.
SUS REŠITEV
STRANKA UPOKOJENCEV
VELENJE SLOVENIJA
17 Answers
CRNI 13
Malo v pomoč navajam kakšen je pokojninski sitem v Sloveniji in problematika vzdržnosti sistema.
Trije stebri:
1. steber (obvezen)
Državni sistem ZPIZ. Daleč najpomembnejši vir pokojnine za večino ljudi.
2. steber (prostovoljni oziroma poklicni)
Dodatno pokojninsko varčevanje prek delodajalca ali posameznika. Pri nekaterih poklicih (npr. policija, vojska, rudarji za določena delovna mesta) obstajajo posebne oblike dodatnega zavarovanja.
3. steber
Povsem prostovoljno zasebno varčevanje za starost (skladi, varčevanje pri zavarovalnicah, varčevanje v delnicah, skladih, obveznicah na INR…).
Glavna težava slovenskega sistema je, da imamo vedno več upokojencev in relativno manj delovno aktivnih ljudi. Zato prispevki zaposlenih ne zadostujejo za vse izdatke,
država vsako leto iz proračuna doplačuje več milijard evrov za pokojnine. Kajti skoraj celotna pokojnina temelji na prvem, državnem stebru, v katerega solidarnostno vplačujemo vsi zaposleni oziroma delovno aktivni.
V Avstriji prav tako prevladuje močan javni sistem, vendar so prispevki in osnove za odmero praviloma višji, zato so tudi pokojnine višje. Zelo poenostavljeno lahko rečemo, da je slovenski sistem zasnovan podobno kot avstrijski, vendar ima Avstrija višje plače, višje vplačane prispevke in radodarnejše odmere, zato so tam povprečne pokojnine približno dvakrat višje od slovenskih.
