Velenje.com uporablja piskotke, ki so nujno potrebni za delovanje strani ter piskotke zunanjih partnerjev, s katerimi belezimo statistiko obiska.
Vec o piskotkih najdes tukaj. S klikom na povezavo soglasas z uporabo piskotkov: Sprejmi
  Velenje.com
 Vzdevek  Geslo   Nov uporabnik | Geslo? 

S prijavo potrjujem, da sem seznanjen(a) s pravili GDPR 
  Velenje.com   Diskusije   Sport   Novice   Obvestila MO   Strokovnjak    Pogrebi   Online 509

Velenje.com : StrokovnjakGabrijela Fidler : Odgovor


Gabrijela Fidler
Psihologija

 


Žalovanje,
22.5.2014 Erik

Spoštovani. Star sem 20 let in pred 2.mesecema sem izgubil nenadno očeta. Ostali smo sami z mamo in mlajšo sestro, ki je še šoloobvezna. Imam občutek, da se je celotno breme in pričakovanje uleglo name, glede pomoči doma. Poleg teh obveznosti imam tudi velike na faxu in ekipi, kjer treniram. Z očetom sva imela poseben odnos, imela sva se rada pa mu nisem dosti znal pokazati. Si nisva znala na drug način. Vseskozi je bil z njegove strani prisoten alkohol. V času, ko se mu je uspelo upreti alkoholu, začeli smo končno v ljubezni in razumevanju živeti, pa je žal doživel srčni infarkt. Njegove smrti nisem prebolel, dosti razmišljam zakaj je življenje tako kruto. Bojim se, da sem ga razočaral kot sin, kot nekdo, ki bi ga moral prej spodbuditi k zdravemu načinu življenja. Imam občutek, da nisem vložil dovolj truda v to. Mogoče bi se tako dalo tudi preprečiti najhujše ali ga vsaj ohraniti. Imam grozen občutek krivde. Je to del žalovanja? Počutim se poraženo. Razočaran sem nad seboj in življenjem. Jeza me žre močno. Zakaj je tako krut life?


Odgovor


Pozdravljen!

Nikar teh občutkov, kljub temu, da jih lahko razumem, so povsem neutemeljeni, nesmiselni in škodljivi zate.
Verjemi, da je oče dobro vedel, da ga imaš rad, sam si rekel, da si nista znala pokazati, torej sta bila verjetno podobnega značaja, zato te je tudi on dobro poznal.
Sin si in dolžnost sina nikoli ni, da starše usmerja k zdravemu načinu življenja, da prevzema vlogo partnerja, starša. Kljub temu, da je tvoja družina sedaj v stiski, si v stiski tudi ti in pravico imaš do svojega žalovanja in do svojega mladostništva.
Skušaj na nek način, ki je tebi najbolj ustrezen, dati iz sebe vsa ta čustva, občutke, jezo, strahove in jih odvrzi, ker so le nepotrebno breme, ki ti onemogočajo pokončno hojo po začrtani poti življenja. Ne prevzemaj odgovornosti, ki niso tvoje, na svoja bremena.
Morda napišeš očetu pismo in ga pokoplješ na njegov grob, lahko ga simbolično tudi zažgeš in dim naj posreduje sporočilo očetu, lahko greš v naravo, nekam na samo, in se izpoveš, izkričiš...na vsak način pa odloži ta bremena, ki si si jih naložil.
Žalost, razočaranje, jeza...je proces žalovanja, ki ga na nek način moraš dati skozi. Če si ne boš mogel ali znal pomagati sam, ne bo nič narobe, če poiščeš pomoč.
Vse dobro ti želim!

 

<< Nazaj na spisek vprašanj 

-+- Velenje.com -- Original since 2000 -+-
Pravila uporabe  |  GDPR na Velenje.com  |  Oglasevanje na Velenje.com  |  O nas  |  [email protected]