Velenje.com uporablja piskotke, ki so nujno potrebni za delovanje strani ter piskotke zunanjih partnerjev, s katerimi belezimo statistiko obiska.
Vec o piskotkih najdes tukaj. S klikom na povezavo soglasas z uporabo piskotkov: Sprejmi
  Velenje.com
 Vzdevek  Geslo   Nov uporabnik | Geslo? 

S prijavo potrjujem, da sem seznanjen(a) s pravili GDPR 
  Velenje.com   Diskusije   Sport   Novice   Obvestila MO   Strokovnjak    Pogrebi   Online 466

Velenje.com : StrokovnjakGabrijela Fidler : Odgovor


Gabrijela Fidler
Psihologija

 


Tažave doma,
27.4.2014

Pozdravljeni! Po prebiranju vaših odgovorov sem se tudi jaz odločila za vprašanje. Sem mama dveh otrok in stara sem 31 let. V zakonu sem 13 let ampak zadnjih par let nama gre zelo slabo, nimava časa drug za drugega, karkoli se dogaja, se vrti okoli njegove družine (oče, mama in sestre), včasih se mi zdi, da je to za njega najpomebnejše. Ne vem kaj naj naredim. Večkrat sem to tudi povedala ampak zastonj, razmišljam, da bi sla narazen, a se bojim kako naprej, ker življenja z njim ni, hvala za odgovor.


Odgovor


Pozdravljena,
kolikor razumem, je vaš partner precej navezan na svojo družino in vas to moti?
Občutek imate, da jim daje prednost pred vami?
Razumem vas, da vam ni vseeno in si želite več njegove pozornosti.
Pogosto se zgodi, da se nam kdo zameri, nas kaj zmoti in potem smo še toliko bolj pozorni na njegove napake in vse negativno in posledično nas moti vedno bolj.
Morda je tako z vami in njegovo družino?
Vas izključujejo oni, ali se izključujete sami?
Zakaj ne greste z njim skupaj, kadar obišče svojo družino?
Pojdite z njim, pomagajte mu, kadar kaj počne, potem pa mu predlagajte, da greste naslednjič sami nekam.
Verjemite, da boste s prijaznostjo veliko več dosegli, kot z izsiljevanjem.
Če boste moža napadali, da vas zanemarja, da mu njegovi pomenijo več kot vi in ga obtoževali, ne bo vedel, kaj narediti in bo "pobegnil", se umaknil stran - najverjetneje spet k njim, ker se tam počuti dobro in sprejeto.
Če pa mu boste stali ob strani in ga potem zapeljali kam zase, se najbrž ne bo upiral.
Poskusite najprej še tako, s prijaznostjo, razumevanjem, pogovorom, diplomacijo...
Najlažje je namreč vreči puško v koruzo, obupati in oditi.
A s tem včasih naredimo še več škode.
Če vam tudi s prijazno taktiko ne bo uspelo, se ne bosta mogla dogovoriti in uskladiti...še vedno lahko odidete - pomembno je, da sta oba srečna in zadovoljna v odnosu, potem bodo tudi otroci srečni.
Za vsako ceno vztrajati v odnosu, v katerem nismo srečni, je napačno in negativno vpliva tako na nas, naše zdravje in počutje, kot na otroke.
Vendar moramo biti tudi samokritični - smo naredili vse, da bi odnos rešili, ali samo čakamo, da se bo spremenil partner?

 

<< Nazaj na spisek vprašanj 

-+- Velenje.com -- Original since 2000 -+-
Pravila uporabe  |  GDPR na Velenje.com  |  Oglasevanje na Velenje.com  |  O nas  |  [email protected]