Velenje.com uporablja piskotke, ki so nujno potrebni za delovanje strani ter piskotke zunanjih partnerjev, s katerimi belezimo statistiko obiska.
Vec o piskotkih najdes tukaj. S klikom na povezavo soglasas z uporabo piskotkov: Sprejmi
  Velenje.com
 Vzdevek  Geslo   Nov uporabnik | Geslo? 

S prijavo potrjujem, da sem seznanjen(a) s pravili GDPR 
  Velenje.com   Diskusije   Sport   Novice   Obvestila MO   Strokovnjak    Pogrebi   Online 491

Velenje.com : StrokovnjakGabrijela Fidler : Odgovor


Gabrijela Fidler
Psihologija

 


Ne vem kaj si želim,
14.2.2014

Poročena sem 7 let, imava otroka. Pred kratkim sem imela spontani splav in zdaj po tem dogodku ne čutim več isto do moža, pridejo dnevi da ga sploh ne prenesem, ne njega, niti njegovega dotika. Včasih razmišljam da bi se najraje ločila in živela svoje življenje, ker zdaj ga gledam čisto z drugimi očmi, vidim da on že cel čas odkar sva skupaj ne ve kaj hoče od življenja. Vedno v vsaki situaciji sem jaz bila tista ki kar naprej sem ga preganjala in vzpodbujala za bilo kakšno situacijo. On pa je čisto prepuščen nekem svojem toku. Ne vem kaj se dogaja z mano ali je nehala ljubezen ali pa je to zaradi splava neko tako obdobje. Čeprav je mož starejši od mene in sem vedno pričakovala od starejših da imajo svoje cilje in da vedo kaj si želijo , ta pa je čisto nasprotje. Enostavno zdaj po vsem tem imam nekak v glavi in si želim ter vem kaj si želim od partnerja, da ima nek svoj cilj ter da ve kaj si želi od življenja. Če pa mu bilo kej omenim se hočem lepo pogovoriti z njim pa sem pol vse jaz kriva, enostavno med nama nikoli ni bilo neke dobre komunikacije glede našega odnosa. In vedno so vsi drugi krivi nikoli on. In to me jezi kakor nek otrok je. In ne morem več skrbeti zanj kakor za otroka. Res sem zmedena najraje bi da se vse to konca in da se spet vse vrne v normalo kakor smo prej živeli. Ne vem lepo bi vas prosila za nasvet. Lep pozdrav!


Odgovor


Pozdravljena,
izguba otroka oz. splav je vsekakor hudo in travmatično doživetje, zato si najprej vzemite čas zase, za sproščanje, za okrepitev, tako fizično kot psihično.
Vzemite si čas, da izgubo prebolite in šele potem začnite razmišljati in sprejemati odločitve kako naprej.
Razumljivo je, da v sebi nosite negativna čustva, ki jih morate preboleti, dati na nek način iz sebe. Zato vas tudi napake drugih toliko bolj motijo, ste nanje še toliko bolj pozorni.
Vaš partner je verjetno ravno tako prizadet zaradi izgube otroka, poleg tega pa še zmeden, ker ne ve, kaj se dogaja z vami in očitno ne razume, kaj mu želite dopovedati.
Zato si vzemite čas zase, za sprostitev, se okrepite, poskušajte jezo, ki se nabira v vas preusmeriti - morda v kakšne športne aktivnosti, in šele potem razmišljajte, kako naprej.
Ko se boste vi počutili bolje, boste tudi stvari okoli sebe videli pozitivnejše, boste bolj optimistično razmišljali o prihodnosti in odločitve bodo lažje, jasnejše, predvsem pa pravilnejše.
Od partnerja pa imate vso pravico pričakovati in nenazadnje tudi zahtevati, da vam stoji ob strani, da prevzame kakšno vaše opravilo, da si boste lažje vzeli čas zase.
V stresu, po travmatičnih izkušnjah nikoli ni dobro sprejemati prenagljenih odločitev, saj so pogosto napačne, zato si vzemite čas zase in šele, ko se boste počutili bolje, sprejmite odločitev kako naprej. Tudi, če bo razmišljanje takrat podobno današnjemu - nič hudega, boste vsaj vedeli, da ste dobro premislili in se niste prenaglili.

Vse dobro vam želim!

 

<< Nazaj na spisek vprašanj 

-+- Velenje.com -- Original since 2000 -+-
Pravila uporabe  |  GDPR na Velenje.com  |  Oglasevanje na Velenje.com  |  O nas  |  [email protected]