Velenje.com uporablja piskotke, ki so nujno potrebni za delovanje strani ter piskotke zunanjih partnerjev, s katerimi belezimo statistiko obiska.
Vec o piskotkih najdes tukaj. S klikom na povezavo soglasas z uporabo piskotkov: Sprejmi
  Velenje.com
 Vzdevek  Geslo   Nov uporabnik | Geslo? 

S prijavo potrjujem, da sem seznanjen(a) s pravili GDPR 
  Velenje.com   Diskusije   Sport   Novice   Obvestila MO   Strokovnjak    Pogrebi   Online 280

Velenje.com : StrokovnjakGabrijela Fidler : Odgovor


Gabrijela Fidler
Psihologija

 


Vzgoja in partner,
4.12.2013

Spoštovani, Tako sem psihično in čustveno zlomljen, da ne vem kam naj se obrnem po nasvet. S partnerjem, ki je 12 let starejši od mene (star 43), ki ima iz prvega zakona 12 let starega sina, sva se odločila, da družino povečamo. Ko mi je rekel, da je sina imel od 10 meseca, saj je žena večji del bila odsotna zaradi službe, sem si mislila super, da ne bo težav, kot slišim od drugih, da se očetje ne vzamejo časa za otroke. Sedaj še imamo 2 leti starega sina in 3 mesece staro hčerkico. Ja to pa je super boste rekli. A ni tako. Zataknilo se je pri vzgoji, jaz namreč ne znam vzgajati otrok. Sin je od malega zelo živahen in zdrav otrok. Še preden se vstane čeblja in je poln energije. Pri 11 mesecih je shodil in rad raziskuje. Ko gremo na sprehod mora biti večinoma v vozičku ali v kolesu, saj lahko pade, se poškoduje, umaže. Pred kratkim sva se igrala zunaj s pesikom in že je nastalo halo, da se sedaj v novembru nobeden ne igra zunaj in da lahko zboli. Prav tako se mora izogibati luž po cesti. Rad pomaga tudi pri domači gospodinjskih delih, kot je priprava mize in pospravljanje mize. Tolče zrezke. Pomaga mi zmešat kako pecivo. Pometa. Sesa. A tudi to ne sme, saj se mora otrok igrati z igračami in biti na miru ter tiho kot miška. Tudi sestrico ima zelo zelo rad. Pomaga pri previjanju, oblačenju, kopanju, hranjenju... Brez nje skoraj nikamor ne gre. Ko pride mož domov me večkrat okrega, da ni mira in tišine pri hiši. Da ne more gledati TV ali biti na računalniku v miru. Saj se je on vstal ob 4-ih in je delal. Sedaj pa rabi počitek. Partner sploh ne upošteva, da se tudi jaz vstanem tak hitro. In sem celi dan dejavna. Zmerom mi reče, da njegov sin ni bil tak in da je bil bol priden. Se je igral, gledal TV. Povejte mi kako naj mojima otrokoma povem, da naj bosta pri miru in tiho? Opažam, da ko se partner dere na sina in krili z rokami sin ponavlja isto. Še bolj se dere. Večkrat ga, ko ga ne uboga tepe po roki. Pred kratkim, ker sin ni hotel biti tiho, skor udaril po ustnicah. Jaz imam drugačno vzgojo. Sinu rečem tega ne smeš. Če ne uboga ga dam v stajico za par minut, da se umiri in mu rečem da to ni storil prav. Skratka ničesar, kar mislim, da delam prav ne delam. Proti večeru sem s partnerjeve strani vse samo človek ne. Prosim pomagajte mi!


Odgovor


Pozdravljena!

Za vzgojo otrok je najpomembneje, da sta starša v zahtevah, pričakovanjih do otroka enakega mnenja, enotna. Sicer vzgajata otroka v zmedenega, nesamozavestnega, negotovega mladostnika.
Na osnovi vašega pisanja bi se dosti bolj strinjala z vašim načinom vzgajanja, a vendarle je potrebno slišati obe strani, predvsem pa razloge za takšna prepičanja in ravnanja.
Skušajte se sami pogovoriti s partnerjem, zakaj tako misli, zakaj želi otroke obvarovati vsakega padca in nenazadnje vsake izkušnje? Morda boste tako lahko lažje razumeli njegov način razmišljanja. In poskušajte mu predstaviti tudi vaše razmišljanje, prepričanje, zakaj je nekaj dobro za otroke. Najslabše namreč bo, če boste v njegovi odsotnosti otroke vzgajali po svojem prepričanju, ko bo prisoten on, pa boste delali povsem drugače oz. po njegovem. Tako boste otroke samo zmedli in ne bodo več vedeli, kaj je prav.
Če sama ne bosta uspela najti skupne poti, dogovora o načinu vzgoje, vama svetujem, da poiščeta strokovno pomoč. Kajti, če bo ostalo tako, kot do sedaj, bosta najkrajšo potegnila otroka.
Če partner ne bo pripravljen prisluhniti vašim argumentom, prepričanjem in vsaj malo popustiti, če ni pripravljen na kompromise in dogovore, potem boste verjetno otroke vzgajali lažje sami, brez njega. In, če boste dovolili, da vas partner ponižuje, daje v nič vaša prepričanja, vas ne spoštuje - potem vas tudi otroci ne bodo spoštovali.

Pogosto se namreč razlike med partnerjema pokažejo šele pri vzgoji otrok, kar vodi v vedno večja nesoglasja, prepire in včasih je na tak način nemogoče nadaljevati skupno pot.
Vzgoja otrok je namreč odgovorna naloga staršev in zahteva veliko potrpljenja, kompromisov, spoštovanja drug drugega in tukaj nikakor ni prostor za dokazovanje moči svojega ega.

Posledice neenotne vzgoje se, če ne prej, pokažejo v obdobju mladostništva, saj bo tak najstnik lahko ali zelo uporniški, naporen ali zelo nesamozavesten in dojemljiv za negativne vplive (ali oboje) - kar pa verjamem, da si nihče od staršev ne želi.
Zato je vedno vredno stopiti korak nazaj in poiskati kompromis, seveda pa morata biti pripravljena oba to narediti.
Želim vam vse dobro, predvsem pa veliko moči.

 

<< Nazaj na spisek vprašanj 

-+- Velenje.com -- Original since 2000 -+-
Pravila uporabe  |  GDPR na Velenje.com  |  Oglasevanje na Velenje.com  |  O nas  |  [email protected]