Velenje.com uporablja piskotke, ki so nujno potrebni za delovanje strani ter piskotke zunanjih partnerjev, s katerimi belezimo statistiko obiska.
Vec o piskotkih najdes tukaj. S klikom na povezavo soglasas z uporabo piskotkov: Sprejmi
  Velenje.com
 Vzdevek  Geslo   Nov uporabnik | Geslo? 

S prijavo potrjujem, da sem seznanjen(a) s pravili GDPR 
  Velenje.com   Diskusije   Sport   Novice   Obvestila MO   Strokovnjak    Pogrebi   Online 265

Velenje.com : StrokovnjakGabrijela Fidler : Odgovor


Gabrijela Fidler
Psihologija

 


Težave z depresijo,
9.11.2012

Lepo pozdravljeni. Imam zelo veliko težav iz katerih pa sama ne najdem poti. Imam hčero, staro 7 let. Imam tudi novega partnerja, kateri pa ni oče otroka. Z otrokovim očetom imava zelo različno vzgojo in tudi otroka ščuva proti meni. Govori ji tudi, da je nimam rada. Otrok hodi k očetu na stike vsakih 14 dni. Od njega pride zelo raztrešena. Ne uboga, se zgovarja, vseeno ji je za šolo. Prav tako si sama govori, kako se sovraži, kako sovraži vse okoli sebe in tudi, da se bo ubila. Večkrat mi tudi reče, da je nimam rada. Povem ji, da jo imam, jo tudi objamem, se želim z njo pogovarjati, vendar ona pravi, da se rajši pogovarja sama s seboj. Obiskuje psihologa, vendar tam je čisto drugačna. Kadar se s kom pogovarjam, kakšna je, mi reče zakaj morajo drugi vedet, da mi ni potrebno razlagati. Postajam čedalje bolj vzkipljiva, ne morem se obvladati, da bi urejala zadeve v mirnem tonu. Parkrat še lepo povem, ko vidim da ne zaleže, se zaderem. Otrok tudi nima rešpekta pred menoj. Z menoj se pogovarja, kot da sem njena sošolka. Partner je zelo vredu, tudi otroka je zelo sprejel. Ni navajen kregarije, ker pri njih doma so zelo umirjeni in zelo lepo vzgojeni. Midva se ne kregava, vendar pravi, da ima vsega dovolj, da enostavno najine kregarije z otrokom ne more več prenašati. Ne vem kaj naj naredim. Včasih bi tudi sama najraje umrla, ne morem več. Moje obnašanje mi gre na živce, vendar ne vem kako se naj spremenim. Nimam več veselja do hišnih opravil, zelo težko tudi sama za sebe kaj postorim. Za sebe praktično nimam časa. Služba, po službi pa otrok in šola in kregarija. Zvečer povečerjamo in spravim otroka spat, nato nimam več energije za kaj druga in enostavno grem tudi sama v posteljo, vendar zaspati ne morem do 2eh zjutraj. In takšno je moje zadnje leto iz dneva v dan. Kadar je pa otrok pri očetu, sem pa zelo sproščena, tako da sem že razmišljala o tem, da bi vso skrb in vzgojo prepustila očetu. Ker se mi tudi otrok smili, da mora biti kregana, zaradi zadev, ki ji oče dopušča, jaz pa ne. Želim imeti red, želim imeti lepo vzgojeno hčero. Prosim za vašo pomoč. Resnično obupana Sara. Najlepša hvala za vaš odgovor.


Odgovor


Pozdravljeni!

Iz vašega pisanja izžareva obup, žalost, jeza...kar vsega naenkrat preveč.
Na nek način dajete tudi vedeti, da hčere ne obvladujete, ampak to bi nekako lažje razumela, če bi napisali, da je stara 14 let ali več. Tako pa me preseneča, da ne obvladujete že 7-letne hčere.
Koliko časa ste ločeni, koliko je bila hči stara ob ločitvi? Kakšna je bila vzgoja hčere v odnosu s prejšnjim partnerjem, sta bila usklajena v vzgoji, ali sta jo razvajala, jo uporabljala "za orožje v drug proti drugemu"?
Otroci si namreč ob ločitvi staršev v svoji glavi ustvarijo svojo zgodbo, svoje prepričanje in njihovo obnašanje je le njihova obramba, kako se z novo situacijo spopasti.
Vsekakor je najpomembneje, da se najprej pogovorite s svojo hčero, ji poveste, pokažete, da jo imate radi, a vseeno imate pravico postavljati pravila, meje. Več boste dosegli, če boste te postavili z mirnostjo a odločnostjo, ne z vpitjem. Pri tem vam lahko pomaga tudi vaš sedanji partner, seveda vedno v dobro vaše hčere. Zaupajte mu, skupaj poiščita rešitve.
Če je možno, bi bilo dobro, da se pogovorite tudi z bivšim partnerjem, če drugače ne gre, lahko tudi s posredovanjem CSD. Razlog in edini cilj naj bo vzgoja vaše hčere in zagotavljanje njenega dobrega razvoja.
Sicer pa - otrok zelo hitro začuti, kakšna so pravila pri katerem od staršev in do kam lahko gre, zna tudi ločiti resnico od laži. Res pa je, da je hudo, kadar gre za hudo manipulacijo z otrokom s strani drugega partnerja in otrok se hitro lahko nauči manipulirati tudi sam - ne zlonamerno ampak zaradi zaščite samega sebe.
Menim, da je narobe, da razmišljate, da bi se kar vdali in hči prepustili očetu - mislite, da je to res prava rešitev? Da bi bilo to za vašo hči najbolje? Kaj ji boste dali s tem vedeti?
Najboljše in najpomembnejše pri vzgoji otroka je, da so vsi vpleteni v vzgojo tega otroka povezani in med seboj sodelujejo. Če pa to iz kateregakoli razloga ni možno, pa je pomembno, da se, otrokovi starosti primerno, z otrokom pogovorite in postavite trdne temelje vzgoje in pravil.
Le s svojo odločno in ljubečo držo si boste pridobili spoštovanje otroka in delali v dobrobit njegove vzgoje.

 

<< Nazaj na spisek vprašanj 

-+- Velenje.com -- Original since 2000 -+-
Pravila uporabe  |  GDPR na Velenje.com  |  Oglasevanje na Velenje.com  |  O nas  |  [email protected]