16 let star sin - Kako ukrepati?,
1.12.2010
Ida
Pozdravljeni. S partnerjem sva se pred petimi leti razšla. Imava 20 let staro hčerko, ki je na fakulteti v Ljubljani in 16 let starega sina, ki obiskuje drugič prvi letnik srednje šole na drugi šoli. Klub dogovoru partner rednih stikov z otrokoma ne vzdržuje, razen na mojo izrecno željo. S hčerko ni težav, s sinom pa so:
- izostajanje od doma
- slabe ocene pri vseh predmetih
- pouka ne obiskuje redno
- pogovor z njim je nemogoč
- ne vzdržuje osnovnega reda na sebi, v sobi, v hiši
- dobesedno uničil je več koles, moped, telefon, računalnik itd
- bežal(?) je od doma v sprejemni dom in od tam domov
Prosim za pomoč:
Kako ga aktivirati da bo aktivno sodeloval, se dogovarjal in se dogovorov držal?
Kako angažirati (prisiliti) očeta da bi ga pomagal aktivirati?
Kako aktivirati socialno službo (ali koga drugega), da bo konkretno pomagala? Sem poskusila pa ni bilo pomoči.
Kako naj se obnašam jaz?
Odgovor
Pozdravljeni!
Verjamem, da ste v hudi stiski, vendar skušajte situacijo pogledati iz drugega zornega kota.
Vaš sin je ranjen, prizadela ga je ločitev, prizadene ga očetova brezbrižnost in namesto, da bi ga razumeli in ujčkali, mu težite še vi - tako najbrž razmišlja sin. Počuti se ogroženega, neljubljenega in vse zgoraj opisano so njegovi klici na pomoč, iskanje pozornosti, naj ga končno nekdo opazi.
Tudi vi ste ranjeni, jezni na moža, ker ne prevzame svojega dela odgovornosti in jezni na sina, ker vam povzroča težave, namesto, da bi bil bolj ubogljiv, vam pomagal in vas razumel, da ste tudi vi v stiski.
Oba sta jezna, zato je komunikacija med vama verjetno slaba, negativna, agresivna, nepotrpežljiva...iz obeh strani. In šele ko bo nekdo od vaju obvladal čustvo jeze, bosta lahko prešla na drug nivo komunikacije.
Ker je hči večinoma v Ljubljani, sedaj družino predstavljata vidva s sinom.
Verjamem, da vas jezi, ker bivši mož ne prevzema odgovornosti in se ne zanima za sina, vendar poskušajte to odmisliti in se osredotočite samo na vaju s sinom.
Njegov odnos do lastnih otrok je njegov problem, ne prevzemajte ga nase.
Poskušajte se postaviti v sinov položaj, morda ga boste lažje razumeli in našli stik z njim. Seveda to ne pomeni, da morate sprejeti in tolerirati njegovo grdo vedenje.
Postavite meje, do kje mu boste dovolili, zahteve, ki jih boste pred njega postavili in pri tem vztrajajte - mirno in odločno, ne z jezo in vpitjem.
Kajti, če se z njim prepirate, vpijeta drug na drugega, potem pa vseeno naredite, kar prej rečete, da ne boste in se uklonite - s tem le utrjujete njegovo odklonilno vedenje.
Delajte na sebi, da boste zacelili svoje rane, predelali vaš odnos do bivšega moža in postali v odnosu do sina bolj močni in odločni.
Zagotovo vam bo v veliko pomoč tudi obisk psihologa.