Ko imam probleme - jem,
29.3.2008
maja
Pozdravljeni! Stara sem 33 let in sem v življenju zelo obremenjena. Opravljam težka fizična dela v tovarni, kjer je vsiljen tempo dela, po sluzbi pa se hodim vsak dan v šolo na predavanja, kjer sem konstantno pod pritiskom, preganjajo me v sluzbi, preganjajo me z izpiti, doma ne najdem lepe besede zase od staršev in po navadi, ko sem v tej vsakdanji naglici in ko me kakšen rok za izpit preganja, začnem jesti, večinoma hrepenim po sladkem, celi čas sem lačna in se kar zatekam k hrani, samo, da se izognem učenju, ure pa se mi kar izmikajo, jaz pa na koncu nič ne postorim, kot sem si zadala. Zelo sem jezna sama nase, nimam pa vec energije, da bi se spopadala z vsemi temi nadlogami. Hodim v šolo, da bi se rešila težaškega dela, po drugi strani si bom pa zaradi vsega tega uničila telesno in duševno zdravje. Dosti sem neprespana, spim mogoce 4 ure na dan, če imam srečo, ker sem tako utrujena včasih, da še zaspati ne morem in tako se mi tole nespanje vleče skozi celi delovni teden in imam predavanja poleg tega vsak dan po sluzbi do osmih zvečer. Kaj naj storim, da se umirim, da ne posegam toliko po hrani, ker mi ni vseeno, kakšna sem videti? Opazila sem tudi pri sebi, da sem dosti razdražljiva, depresivna, pogosto se mi spreminja vedenje in razpolozenje, večinoma sem jezna, prepirljiva in totalno razdražljiva, da grem se sama sebi na živce. Za vsak vas nasvet vam bom neizmerno hvaležna. Lep pozdrav od utrujenega dekleta!
Odgovor
Pozdravljena!
Verjamem, da ste trenutno v hudi situaciji, a skušajte pred sabo videti cilj, ki vas bo te situacije rešil. Osredotočite se nanj in si naredite vsakodnevni plan aktivnosti, vanj pa nujno vnesite vsaj pol ure časa zase, za sprostitev, sprehod, lahko pa tudi spoščajočo kopel.
Ko boste imeli plan (po urah in aktivnostih, boste bolj disciplinirani, hkrati pa imeli boljši občutek, da ste vendarle veliko naredili).
Pogovorite se tudi z vašimi domačimi, opravičite se jim za vaše obnašanje in napetost in jih prosite za razumevanje, povejte jim, da potrebujete njihovo podporo in razumevanje, boste videli, da vas bodo razumeli. Včasih konflikte nehote poglabljamo, ko ne znamo pokazati in povedati, kaj v resnici čutimo.
Konec koncev pa tudi, če se vaše šolanje podaljša za kakšno leto...pa kaj...
Na prvem mestu je vaše zdravje in dobro počutje, cilj lahko kljub vsemu dosežete, tudi če kakšno leto kasneje...
Kaj vam koristi osvojen še tako visok vrh, če na koncu "zlezete skupaj"...
Veliko volje, poguma in odločnosti želim!
|
