Težave s šolo, starši, bratom,
9.12.2007
Tamara
Lep pozdrav! Stara sem 13 let. Živim z obema staršema ter bratom. Starejša sestra se je že odselila. V šoli imam slabe ocene, nikakor se ne morem poboljšati. Doma od mene pričakujejo vedno več,a jaz nisem sposobna narediti niti osnove(se učit, pomagat pri hišnih opravilih,...). Vedno bolj sem razočarana nad sabo, mislim da sem popolnoma nesposobna za vse. Nimam prijateljce,ki bi jo lahko prosila za pomoč, ali vsaj kakšen nasvet. Sama sebe ponižujem. Ko pridem iz šole nimam poguma da bi naredila nalogo, se učila,ravno nasprotno,ali sedem za računalnik ali pa grem ven in se ukarjam z psičkama. Doma se zmerom prepiram z starši, brat me zmerja za vse mogoče, enako oče,prav tako tudi mama. Vsi trije mi govorijo da sem nesposodna za vse. Občutek imam da res nisem nič vredna. Pred enim letom sem zbežala od doma, k sestri. Od takrat naprej me še bolj zaničujejo, ne zaupajo mi več. Mislim da sem izgubila vse, samo psički ter mačke še imam. Ne znam se več rešiti iz tega. Vedno bolj sem nervoztna, v šoli se zderem na sošolke,včasih tudi jezikam učitelju/ici. Ker bom počasi morala vedeti tudi na katero srednjo šolo naj grem, bi se rada spreemenila, ampak ne morem,sama ne zmorem ničesar več,le vdam se še lahko in živim brez vsega. Tega pa ne želim. Prosim za pomoč.
Hvala!
Lp
Odgovor
Pozdravljena!
Vsak človek je enkratno in neponovljivo bitje in zato neprecenljive vrednosti, tako tudi ti.
Zagotovo tudi ti nosiš v sebi biser, le odkriti in pokazati ga moraš.
Verjamem, da ti je težko, ko si želiš biti dobra, pa se vedno znova spotikaš, kar ti jemlje pogum.
Si se že kdaj poskusila pogovoriti s kakšnim strokovnjakom? Morda na šoli s svojo razredničarko, svetovalno delavko?
Starši večkrat v skrbi za svoje otroke reagiramo prenagljeno, morda tudi napačno.
Najbrž si tudi tvoja starša zate želita najboljše, želita, da bi v življenju uspela, za kar pa je potreben tudi uspeh v šoli. V tvojem obnašanju pa vidita mladostniško uporništvo, kar ju najbrž jezi in vodi v začaran krog v vaši komunikaciji.
Razmisli, kako bi se lahko pogovorila z njima, morda jima napišeš pismo, v katerem jima poveš, kaj te muči, boli, česa te je strah, kaj te prizadane (morda jima pokažeš tudi kar tole pismo, ki si ga napisala meni), pa tudi, kaj si želiš, kakšen odnos z njima bi rada imela, kaj si želiš v življenju in ju prosiš za pomoč.
Bori se, nikar ne dovoli, da zamre v tebi žarek veselja, mladostniške razposajenosti in zagnanosti.
Če ne boš našla drugega izhoda, se lahko zatečeš tudi v Krizni center za mlade v Celje, nahaja se na Ipavčevi ulici 8 (ob policijski postaji ob bolnišnici). Telefon: 493 0530
Tam ti bodo zagotovo pomagali, saj so posebej usposobljeni za delo z mladimi s tovrstnimi težavami.
Želim ti vse dobro, predvsem pa notranjo moč in ljubezen do sebe.
|
