Odgovor

Pozdravljena!

Pogosto se ne zavedamo, kaj imamo, dokler tega ne izgubimo.
Tako je povsod, ne le v ljubezni. Kar imamo doma, nam je pogosto samoumevno in v te odnose ne vlagamo truda.
V odnosu z drugimi, "tujci" pa se navadno dosti bolj potrudimo, skušamo se predstavljati v najboljši luči, ker se s pozitivnim mnenjem drugih o nas nekako samopotrjujemo.
Še posebej pa je to nevarno pri ljubezni, saj nas lahko čustva zanesejo predaleč, če premalo upoštevamo razum.

V vsakem odnosu se na začetku dosti bolj trudimo, je vse idealno, lepo - saj ti stiki predstavljajo le delčke našega vsakdana in vanje vlagamo.
Kasneje pa se pokaže še druga bolj realna plat, ko preživljamo skupaj vedno več ali celo ves čas.
Še vedno se lahko imamo lepo in ohranjamo lep, čudovit odnos, če vanj vlagamo.
Žal pa je pogosto tako, da ko enkrat nekaj imamo, se za to vedno manj trudimo in spet postaja vedno bolj privlačno tisto, kar nimamo ali ne moremo imeti.

V opisu tvoje veze prepoznavam ravno to...vse imaš, a tega ne ceniš dovolj, ker ti je samoumevno.
Pa si pripravljena to izgubiti?
Se zavedaš, da lahko zaradi kratkotrajne avanturice postaviš na kocko vse, kar z dosedanjim partnerjem imata?

Morda nas včasih življenje samo napelje na takšne situacije, ki zamajejo rutino vsakdana ravno zato, da bi se ponovno zavedeli kaj imamo?

Skratka, najmanj kar moraš je, da si do tega novega prijatelja odkrita, le tako bosta lahko gradila kakršen koli odnos, sicer se boš hitro ujela v lasten začaran krog laži.