Velenje.com uporablja piskotke, ki so nujno potrebni za delovanje strani ter piskotke zunanjih partnerjev, s katerimi belezimo statistiko obiska.
Vec o piskotkih najdes tukaj. S klikom na povezavo soglasas z uporabo piskotkov: Sprejmi
  Velenje.com
 Vzdevek  Geslo   Nov uporabnik | Geslo? 

S prijavo potrjujem, da sem seznanjen(a) s pravili GDPR 
  Velenje.com   Diskusije   Sport   Novice   Obvestila MO   Strokovnjak    Pogrebi   Online 410

Velenje.com : StrokovnjakGabrijela Fidler : Odgovor


Gabrijela Fidler
Psihologija

 


Žalovanje in ljubezen,
7.10.2007 kaja

Prosim za pomoč. Leta 2005 in 2006 sem imela smrt v družini obe leti zapored, od takrat naprej se mi zdi da se zapiram v stanovanje, nikamor ne hodim razen v službo in trgovino, veliko časa se prejočem, imam fanta ki hodi ven brez mene in se veliko kregava, on hodi okrog jaz pa doma jočem, na primer lani za novo leto je bil v tujini jaz pa doma, nočem ga pa izgubiti ker je lepo imeti občutek da si varen da te nekdo zaščiti, veliko sem osamljena in veliko razmišljam, kaj naj storim, kolegice me kličejo naj hodim z njimi ven, ampak vedno najdem izgovor, fant mi reče naj grem ven ampak je tudi dosti ljubosumen. Nisem še šla brez njega, rada bi se postavila na realna tla ampak ne gre, dobivala sem tablete za pomiritev, ampak to ni rešitev, tudi v fanta nimam zaupanje, dosti mi to pomeni da nisem sama. Nev em kakšna ljubezen je to, kam to vodi. hvala


Odgovor


Lepo pozdravljena!

Očitno so te dogodki v družini zelo prizadeli in si še nisi opomogla. Potrebovala bi strokovno pomoč in pogovor. Tablete za pomiritev so lahko le prehodna - začasna - rešitev. A problem je vsekakor treba reševati globlje.

Praviš, da s fantom ostajaš, ker je lepo imeti občutek, da si varen in da te nekdo zaščiti - pa ti on nudi občutek varnosti in zaščito?
Glede na tvoj opis močno dvomim o tem.
Možno je seveda tudi, da je počasi "naveličan" tvojega žalovanja in bi rad, da ponovno zaživiš - a poti vsekakor ni izbral prave. Moral bi ti bolj stati ob strani in te spodbujati pri iskanju pomoči in postavljanju na noge.
Na "ukaz" žal pač ne gre predelati in preboleti nekih stvari.
Nujno je, da se prisiliš in greš v družbo prijateljic, lahko najprej le na sprehod, v kino...in šele sčasoma, ko boš čutila, da lahko, kaj živahnejšega.

Poišči pa tudi strokovno pomoč, vztrajaj na pogovoru in terapiji (ne le zdravilih).
Že večkrat sem navajala nekatere naslove terapevtov (preglej stare odgovore).

Želim ti veliko moči, poguma in vztrajnosti za ponoven vstop v "življenje".

 

<< Nazaj na spisek vprašanj 

-+- Velenje.com -- Original since 2000 -+-
Pravila uporabe  |  GDPR na Velenje.com  |  Oglasevanje na Velenje.com  |  O nas  |  [email protected]