Problemi s sestro,
29.3.2007
Pozdravljeni! Naj kar preidem k stvari: imam 16. letno sestro, ki nam zadnje čase "povzroča veliko preglavic". Vemo, da je v puberteti, ampak vse ima svoje meje. Obiskuje 1.letnik srednje šole (uspeh je nekako še zadovoljiv), vendar se je njeno obnašanje, vedenje zelo spremenilo. Doma nič ne pove, odkrili smo, da kadi, danes smo našli kontracep. tablete (pravi, da jih jemlje zaradi mozoljev), vendar nikomur o tem ni nič povedala. Zapravila je tudi okoli 60 evrov, vendar pravi, da "ne ve" kje jih je zapravila (pojasniti zna le, kje je zapravila okoli 20,30 evrov, za preostali denar se "ne spomni"). Stvari nam uhajajo iz rok in nobena "taktika" nam ne pomaga. Z njo smo se skušali pogovarjati, stvari rešiti na lep način, pa nič. Potem smo probali na grd način (vzeli smo ji mobi, prepovedali izhod itd.), pa spet nič. Popolnoma se je odtujila.
Ali mi lahko date kakšen nasvet, da bi preprečili še hujše konflikte, spodrsljaje? Stvari se izmikajo kontroli in meji razumnega, zato bi nam prav prišel kakšen nasvet.
Hvala in lep pozdrav.
Odgovor
Ja, sestra je zagotovo v puberteti in z njo se marsikaj dogaja.
Zanima me vajina razlika v letih, saj je zelo zanimivo, da se sestra (oz. brat) vključuje v reševanje težav s sestro. Kakšna pa je vloga staršev?
Otroci namreč lažje priznavajo avtoriteto staršem, kot pa bratu ali sestri, ta lahko veliko doseže z drugačnim, prijateljskim pristopom.
Ne vem natanko, kakšno taktiko ste uporabili in zakaj se ni obnesla - morda ste premalo vztrajali. Mladostniki so v tem obdobju zelo občutljivi (poleg tega, da so naporni) in kazen hitro vzamejo preveč osebno, zato se umaknejo in "odtujijo", v resnici pa v sebi zelo trpijo, saj imajo občutek, da jih nihče ne razume, nihče ne mara...še sestra oz. brat se je postavil proti njim...
Potreben je odkrit pogovor in postavitev meja, ki pa se jih je potrebno tudi dosledno držati. In za neupoštevanje meja določiti kazen, s katero pa se naj strinja tudi mladostnik (si jo po možnosti tudi sam postavi). Pogovor se ne sme vrteti le okoli kazni in napadanja mladostnika, kako je nemogoč...Ampak ji predvsem povejte, da jo imate radi, da vas skrbi zanjo in da ji želite pomagati...da takšno vedenje ne vodi nikamor...
Predvsem pa je vse zgoraj našteto naloga staršev, tvoja naloga pa je, da z njo vzpostaviš drugačen, sestrski odnos, jo skušaš razumeti, ne napadati in obsojati in predvsem njenega zaupanja ne smeš uporabiti proti njej. Preko prijateljskega, sestrskega odnosa bo šele sprejela tvoje poglede in nasvete.
Za pomoč se lahko obrnete tudi na šolsko svetovalno službo v njeni šoli.
