Velenje.com uporablja piskotke, ki so nujno potrebni za delovanje strani ter piskotke zunanjih partnerjev, s katerimi belezimo statistiko obiska.
Vec o piskotkih najdes tukaj. S klikom na povezavo soglasas z uporabo piskotkov: Sprejmi
  Velenje.com
 Vzdevek  Geslo   Nov uporabnik | Geslo? 

S prijavo potrjujem, da sem seznanjen(a) s pravili GDPR 
  Velenje.com   Diskusije   Sport   Novice   Obvestila MO   Strokovnjak    Pogrebi   Online 539

Velenje.com : StrokovnjakGabrijela Fidler : Odgovor


Gabrijela Fidler
Psihologija

 


Težave s starši,
7.9.2006 girl with problem

Lep pozdrav! sem 16- letna gimnazijka. Že kar nekaj časa imam težave s starši. Vem, da je to normalno, ampak meni se zdi da je šlo predaleč. Vsak dan se skregamo, za vsako malenkost me kregata in me ponižujeta (pogosto po krivici). Včasih rečem kaj v svoj zagovor, vendar sem opazila, da je s tem le slabše. Zato se ponavadi delam kot da se nič ni zgodilo. Njima se očitno to zdi "fajn", ampak jaz vedno bolj tpim in se zapiram vase, kar so opazile tudi moje prijateljice. Rada bi samo našla način da bom popolna zanju in ne bom več tako depresivna. Vnaprej najlepša hvala!


Odgovor


Pozdravljena!

Najbolj me je zbodel tvoj stavek "Rada bi samo našla način da bom popolna zanju...".
Draga moja, popolna moraš biti zase, za nikogar drugega. Oziramo, popoln ni nihče, vsi smo biseri z napako, a še vedno smo biseri - predragoceni biseri, da bi se utapljali v žalosti in depresiji.

Najpomembnejše je, da sprejmeš sama sebe, da se imaš rada. Tvoji starši se očitno počutijo izgubljene na poti, saj nisi več majhna punčka, se spreminjaš in verjetno čutita, da jima uhajaš iz rok. In pomagati jima moraš, da bosta spet našla pot do tebe.
Napiši jima pismo, v katerem povej to, kar si napisala tukaj, zaupaj jima svoje občutke, strahove. Povej, da se delaš neprizadeto, v resnici pa zelo trpiš.
Morda te drezata, ker čutita, da se zapiraš pred njima, da izgubljata stik s tabo. In v takih situacijah pogosto rečemo kaj, kar v resnici ne mislimo, samo da bi premaknili sogovornika, da bi pokazal čustva. Verjetno tudi njima ni lahko in iščeta pot do tebe, pač na svoj način. Zato jima moraš pomagati, se odpreti.

Če ne bo šlo, se zaupaj še komu, prijateljici, svetovalni delavki na šoli, razredniku...nikar pa ne skrivaj teh čustev v sebi, ne zapiraj se, ker bo bolečina vse hujša.
Svoje občutke moraš zaupati nekomu, poskusi pa najprej staršem.

Lep dan ti želim!

 

<< Nazaj na spisek vprašanj 

-+- Velenje.com -- Original since 2000 -+-
Pravila uporabe  |  GDPR na Velenje.com  |  Oglasevanje na Velenje.com  |  O nas  |  [email protected]