Velenje.com uporablja piskotke, ki so nujno potrebni za delovanje strani ter piskotke zunanjih partnerjev, s katerimi belezimo statistiko obiska.
Vec o piskotkih najdes tukaj. S klikom na povezavo soglasas z uporabo piskotkov: Sprejmi
  Velenje.com
 Vzdevek  Geslo   Nov uporabnik | Geslo? 

S prijavo potrjujem, da sem seznanjen(a) s pravili GDPR 
  Velenje.com   Diskusije   Sport   Novice   Obvestila MO   Strokovnjak    Pogrebi   Online 696

Velenje.com : StrokovnjakGabrijela Fidler : Odgovor


Gabrijela Fidler
Psihologija

 


Zaljubljena v profesorja,
31.12.2005 mucka

Lep pozdrav. Sem dijakinja 3. letnika gimnazije in imam en zelo moreč problem. Že od 1. letnika sem zaljubljena v profesorja. Na začetku mi je bilo zelo lepo, z veseljem sem hodila v šolo (še posebej na njegov predmet). To mi je dajalo še dodatno moč, vzpodbudo za učenje in dosegala sem zelo lepe rezultate v šoli (saj jih še, samo učim se pa z veliko muko). Proti koncu 2. letnika pa sem se začela zavedati, da to ni realno (da sem zaljubljena v starejšega moškega). Nehala sem se slepiti in ugotovila, da je nesmiselno, da sem zaljubljena vanj. Saj vendar nikoli ne bom mogla biti z njim skupaj. Skušam ga "pozabiti" (pozabiti ravno ne, ampak nočem biti zaljubljena vanj) pa mi nikakor ne uspeva in to me najbolj boli. Bolita pravzaprav dve stvari: spoznanje, da to ni realno in to, da ga ne morem pozabiti. Hočem, da se to neha, pa se ne ker ga imam res rada. Postala sem zelo nesrečna. Če sem bila prej neznansko vesela, ko smo imeli njegov predmet (ali ko sem ga srečala na hodniku), sedaj jočem vsakič ko ga vidim. Postalo je celo tako hudo, da jočem tudi med poukom in komaj skrivam pred drugimi. Izgledam srečna in samozavestna punca, nobeden ne ve, da tako trpim. Še ena stvar me odriva od tega, da ga pozabim. Omenjeni profesor me ima zelo rad. Pa ne da bi bil zaljubljen vame. Pri predmetu imam zelo lepe ocene, pa tudi sodelujem pri pouku (če pa pri njemu sodelujemo, je pa zelo vesel). Občutek, da me ima rad je enkraten, a mi daje še dodaten razlog da ga ne pozabim, prav nasprotno. Ne razumite me narobe, nočem da bi me zasovražil. Pa tudi jaz ga nočem sovražiti. Samo nočem biti več zaljubljena vanj, ker zelo trpim, ne vidim smisla v tej ljubezni. Veste morda vi, kako bi ga lahko pozabila? Zahvaljujem se vam za vsakršen nasvet. P.S: Se opravičujem, če sem bila predolga.


Odgovor


pozdravljena!

Žal se srcu ne da ukazovati, včasih mara to, kar razum ne želi, da bi maralo in drugič ne mara to, kar bi razum želel, da bi maralo.

Že sama si ugotovila, da tvoja ljubezen ni realna, nima prihodnosti. Morda bi bilo dobro se s kom o tem pogovoriti, s svetovalno delavko ali celo z učiteljem, čeprav se ti zdi to trenutno nemogoče, morda pa bi s pogovorom spoznala zgrešenost svojih čustev.
Nisi edina, ki se ji to dogaja in zato ni nic narobe s tabo, le nemogoče je in prepovedano in tega se moraš zavedati.

Če ne bo šlo drugače in se bo problem še poglabljal, pa je najboljši umik, morda v drug razred, da te ne bi učil več isti učitelj, ali celo drugo šolo, vendar naj bo to čisto zadnja možnost, saj boš s tem izgubila tudi veliko svojih prijateljev.

 

<< Nazaj na spisek vprašanj 

-+- Velenje.com -- Original since 2000 -+-
Pravila uporabe  |  GDPR na Velenje.com  |  Oglasevanje na Velenje.com  |  O nas  |  [email protected]