Velenje.com uporablja piskotke, ki so nujno potrebni za delovanje strani ter piskotke zunanjih partnerjev, s katerimi belezimo statistiko obiska.
Vec o piskotkih najdes tukaj. S klikom na povezavo soglasas z uporabo piskotkov: Sprejmi
  Velenje.com
 Vzdevek  Geslo   Nov uporabnik | Geslo? 

S prijavo potrjujem, da sem seznanjen(a) s pravili GDPR 
  Velenje.com   Diskusije   Sport   Novice   Obvestila MO   Strokovnjak    Pogrebi   Online 647

Velenje.com : Diskusije : Za dobro jutro : Vprašanje
 

mama se me sramuje (silva 13.2.2018 12:35)

Spoštovani!

Sem že odrasla oseba pa me ta, ne občutek, temveč dejstvo spremljata že vse življenje.

Res je sem okrogle postave imam veliko rit, ampak kaj naj nisem se delala sama, temveč so me spočeli starši.
Najbolj ironično pa je, da imam postavo ravno po svoji mami,
ki se me že celo življenje sramuje, me podcenjuje, je ošabna, vase zagledana in prijazna zgolj do tujcev, domači pa so ji vedno odveč.

Nikoli nisem naredila nič dovolj dobro, nikoli me ni pohvalila, le grajati zna, poniževati in otroke svojih "kao" prijateljev poveličevati, ki pa mi nihče niti po delu in življenjskih dosežkih, ki sem jih ustvarila sama, brez kančka njene pomoči, ne sežejo niti do pet.

Nisem estet, temveč sem kmet v njenih očeh, mar ni ironično, da se ne zaveda, da sem zrastla ravno iz nje.....

Mogoče ima takšno izkušnjo svoje matere še kdo........

Le kako naj jo imam rada, če me zaničuje oz. kaj se ji je zgodilo, da je njen karakter tako nizkoten, da lahko svojemu otroku reče debeluh, ....bog odpuščam ji, ampak pozabila pa ne bom nikoli.......hvala draga dama ime ti je mama.........



romulus    (13.2.2018 14:31)
Hmmm, žalostno...a vaš primer ni osamljen....še bolj žalostno pa je to, da se te tako imenovane "dobre in skrbne mame" ne zavedajo kakšno doživljensko škodo naredijo svojemu otroku s takšnim odnosom...če se s tem nikakor ne morete izboriti sama, vam predlagam, da poiščete pomoč pri psihoterapevtu...danes to ni več nič sramotnega, pomaga pa lahko...želim vam vse dobro !
sneshka    (13.2.2018 14:42)
Silva ne sekiraj se. Niti edina. Takih mam je več. Tudi sama sem in in si še okušam vse to. Vendar sem dorastla temu, da se več ne obremenjujem s tem. Sama zase vem, da sem vedno pošteno delala, bila dobra do staršev itd., da ne naštevam vsega. Moj moto je bil vedno: Dokler v srcu vem kako je, je pač za zlobne jezike ne oziram. Zaradi tega sem bila tudi od drugih ljudi deležna marsikatere pikre besede, poniževanja. Ampak vedi. Življenje je sama ena preizkušnja. Na koncu koncev pa vsak dobi svoje.
zap567    (13.2.2018 14:42)
Čisto nič se ne sekiraj. Taki pač smo slovencli. Hladni en do drugega. Mej se na polno rada pa čimprej pejt za sebe živet njej pa ko ji jebe mater
Atsoj    (13.2.2018 15:07)
Silva, ne se sekirat. Edina razlaga zame, zakaj je tvoja mama taka, je v tem, da si jo verjetno v vsem prekosila in si verjetno v vsem boljša od tvoje mame, in od otrok njenih prijateljic, in je tvoja mama enostavno ljubosumna nate. Edino slabost, (ki pa sploh ni slabost) pa najde v tvoji obilnejši postavi in te zato tu žali. Ne sekiraj se, kajti v dnu srca te pa ima verjetno vseeno rada ........ nikakor pa ti tega ne prenašaj na svoje otroke, pa ne glede kakršni koli že so. Kakršni koli že so, so to naši otroci in kakršni koli že so, ker so naši, so to najboljši otroci .....
Pridna.1991    (13.2.2018 15:34)
Idi od nje lepo najdes stanovanje ce imas siht v velenju bos ze neki najdla. Spakiras pa gres samo ne pozabit zapoprat reci lepo zakaj gres in kako se pocutia ker ce ne recea te po grizlo cel lajf
Lp
sark123    (13.2.2018 19:46)
če si bol okrogla pol verjetno lena ko fux pa mogoč zato.
BranimirVeliky    (13.2.2018 20:07)
Glavno je da se Ti ne sramujes sama sebe, z dvignjeno glavo naprej.
Velen Kovač    (13.2.2018 21:13)
Dajmo malo obrnit ogledalo:

Kakšna je oseba, ki trdi da je ustvarila življenske dosežke BREZ KANČKA mamine pomoči?

Kakor koli se obrneš z debelo ali suho ritjo levo ali desno je to zato ker te je rodila in "gor spravila" mama (oče, družbe ect),...

Ker ponavadi drugim pod nos mečemo to kar nam samim smrdi potem iz zgornjih očitajočih besed razberem da gre za ranjeno, vasezagledano osebo, ki se ne sprejema in ne mara sebe in svoje postave in svoje nezadovoljstvo slika navzvn,...

Očitno nezadovoljna s tem kakšno so jo naredili,.. bi sama sebe naredila boljšo in lepšo,... ampak za svojo situacijo "krivi" starše ki so jo spočeli.

Le kako naj jo imam rada sprašuješ? Očitno praviš da je nimaš,...
Enostavno. Ljubezen gre čez marsikaj,... Ljubezen ni imeti rad tistega ki te ima rad nazaj ampak tudi tistega ki te ne mara,... je pa seveda malce težje,...

Imej rada sebe, da boš lahko imela rada druge,...

LP
toby    (14.2.2018 9:10)
sark123 , smo mogoče tu zato da sodimo , ene se lahko raztrgajo pa bodo bolj okrogle.
Sulejman    (14.2.2018 9:27)
Velen Kovač, teoretično imaš prav, vendar je lahko soditi od zunaj, ko človek ni čustveno vpleten v situacijo. Sama sem bila (zdaj stara 60 let) deležna maminih poniževanj (da sem neumna kot noč, da iz mene itak nikoli nič ne bo, da bi od mene pričakovala več pameti) in trde roke (brcanja, vlečenja za lase, zaušnic) do tistega trenutka, ko sem ji v srcu postavila mejo.
Nekaj primerov: ko me je še majhno oblačila, se spomnem njenih grobih nohtov, ki so me tlačile v "štramperce" in bolečega lasišča, ko mi je telala pretesne čopke, ki sem jih sovražila. Za pusta sem morala biti mušnica ali kuharica (šele danes se otresam odpora do mask ...), v trgovinah je bilo zame vedno vse "predrago". V osmem razredu me je hotela spraviti od doma, češ da ne zmore več z mano. Čeprav sem bila odličnjakinja, veliko sem pomagala v gospodinjstvu in pri gradnji hiše, družiti s sovrstniki pa sem se smela samo v strogo določenem času.
zelo sem si želela naučiti kuhati, ampak sem bila dobra le za deklo, ker itak nič ne znam (kuhanje sovražim še danes - ker mi v glavi odzvanja, da itak nič ne znam).
Črne dneve gimnazije sem nekako zvozila in se vpisala na faks. Ko je diplomirala hči mamine šefice, je vpila po hiši od veselja, pekla kekse (ki se jih s sestro nisva smeli dotakniti). Ko sem diplomirala jaz, je samo hladno vprašala: ja kaj boš pa sedaj?
Pekla je in delala rezance za svojo (sicer obrekovano ) šefico, rezance pa sem morala dostavljati jaz. Nositi sem morala rabljena oblačila (kar sicer ni nič narobe, v mojem primeru je bilo boleče) hčerke njene šefice, ki me je v gimnaziji kot sošolka poniževala.
Ko sem se poročila (morebiti zato, da bi šla od doma?), me je mati poniževala pred možem, njega pa kovala v zvezde. Po ločitvi me ni hotela več poznati, na cesti mi ni odzdravila ...
Ne bom več pisala, ker prebujam stare rane, ki naj bi bile že zaceljene.

Nekega dne sem si morala priznati, da sem na svetu SAMA, da bivšemu možu ni do stika z otroki, ker so mu ljubši tuji. Da v starših (ki se sicer strastno prepirata v gnilem zakonu, sklenejenem zaradi mene), ne bom imela kančka opore. pristala sem na samem dnu teme, gnilobe, bi se reklo greznice. Svoje. Takrat je iz nje vzniknil kalček svetlobe, kot se v naravi vsako najmanjše bitjece bori za prostor pod soncem, njegove svetle strune so mi vztrajno prigovarjale, da sem tujaz, tista čista, neomadeževana, poštena, močna in vztrajna, krasna jaz, ki bo naredila vse, ampak res vse zame. Pogledala sem vase in našla diamant.

Ta ima toliko svetlobe, da je očistil navlako preteklosti, ki ji ne pusti več blizu. Ta svetloba obžarja tisoče lepih trenutkov s starši, ki jih je prizadeti ego poteptal, obžarja lepote mojih otrok, mojih sošolcev, prijateljev, sodelavcev, sosedov, naključno srečanih ljudi. Obžarja naravo, stvarstvo, in glej ga, zlomka, obžarja celo moja starša!

V meni je mir, bogastvo in zavedanje, da so moji starši (boh pomagi) najboljši starši (da se svojega ravnanja pač nista zmogla ali znala zavedati, da sta dobro in slabo delala v nameri najboljšega, da je nanju v otroštvu vplivalo bogve kaj, česar mi ne poznamo in tudi ne zmoremo in ne smemo soditi) in ker imam še vedno žive najboljše starše, sem jim hvaležna za to življenje, za vse izkušnje, ki sta mij jih dala, da sem uspela postati to, kar sem. kajti še nikoli mi ni bilo tako lepo kot mi je prav zdaj. Odpustila sem. Vsem. Tudi sebi.

In čutim, da so tudi drugi meni. Lepo je. Ja.

Vso srečo na tvoji poti!!!
melči    (14.2.2018 10:46)
Brez gnoja tudi lepote vrtnic ni. Vsi smo sami prišli in vsi bomo sami odšli. Vedno in vselej boš imela samo sebe. Zagotovo. Zato se ljubi in skrbi zase. Pusti, da vse teče mimo tebe in se ne obremenjuj z nikomer. Žal mi je tvoje mame, ker je zelo žalostna in zagrenjena oseba, a ti lahko pomagaš samo sebi. Spreminjaš lahko le sebe. Ni pomembno kaj govorijo in mislijo druge osebe. Pomembno je, kaj ti sama misliš o sebi. Ljubi se! Bodi pogumna in čez čas, ko boš pogledala nazaj boš ponosna nase.
Velen Kovač    (14.2.2018 17:49)
Sulejman - vrhunsko si opisala in razdelala v 3, 4 in 5 odstavku moj zadnji stavek.

Uspelo je tebi,... morda tudi meni, in tudi mnogim drugim,...

Upam da tudi nekoč odpirateljici teme, ki je trenutno sedaj v fazi tvojega 2 odstavka.
Sulejman    (15.2.2018 10:52)
A, veste, prijatelji, da bi se bilo dobro dobiti na kaki debati v živo?!
luger    (16.2.2018 16:32)
ojej upam ,da se najdejo lepši trenutki za vaju obe...lp



Neprijavljen uporabnik - ne moreš dodajati odgovorov
Prijavi se (ali pa se registriraj)

-+- Velenje.com -- Original since 2000 -+-
Pravila uporabe  |  GDPR na Velenje.com  |  Oglasevanje na Velenje.com  |  O nas  |  info@velenje.com